Spletkarji, pozdrav!

Aktivni smo tudi med karanteno 🙂 Objavljamo nekaj izdelkov naših učencev.

 Sofija, 3. razred, je naredila slona in kita 🙂

    

Tretješolka Lara je izdelala ljubkega slončka 🙂

    

Sestrici Živa in Tisa sta izdelali kužka in muco.

 Matic in njegov kit 🙂

  Ta dva sta pravkar priplavala po epošti, naredila ju je Lana 3. (razred).

Velikonočni kolač je spekla Amata iz 4. razreda! Pri nemščini so se učili o postopku in sestavinah, takšen pa je rezultat 🙂

            

Evo iz 6. razreda so navdušile iluzije.

Tudi sestrici Golob sta mojstrici iluzij!

Sofija iz 3. razreda pa raziskuje življenje Vikingov 🙂

****************

ILUZIJE so nam prijazno posredovali iz Hiše iluzij V Ljubljani. Objavljamo gradivo in vabimo učence naše pole, da ustvarijo še kakšno!

Iluzije, ki jih lahko narediš sam-a

Iluzije, ki jih lahko narediš sam-a 2. del

Iluzije, ki jih lahko narediš sam-a 3. del

*************

                                                

Že v prvem tednu šolanja od doma je naša umetnica Neli trstenjak, 8. razred, ustvarila čudovito sliko. Tehnika: olje na platnu.

**************************

Vsi Spletkarji z OŠ Prežihovega Voranca vam želimo srečno novo leto 2020!

            

         

       

       

    

Četrtošolci so trenutno obsedeni z divjimi živalmi 🙂

Plovba po oceanu

**************************************************

Ela Velikonja: Za neimenovanega idola

Oblačna je ta noč, brez mesečine,

ni zvezd, ki lahko bi jih štel,

jih občudoval in vanje verjel,

moje srce polno je praznine.

 

Moja zvezda na sredi vsega neba,

bila je, dokler tema ni postala,

če lahko vsaj bi te spoznala,

ker sij prešel je na srca širom sveta.

 

A jaz sem ostala predaleč zadaj,

čas moja največja je pregrada,

samo poslovila bi se rada.

 

Na poletni dan venela je roža,

sonce, ki vedno svetlo se iskri,

tisti dan skopo ostrmi.

**********************************************

KOVAŠKI DELAVCI

Sama sedim na rožah polni travi,

rada prisluhnila bi naravi,

namesto tega pa težki spremljavi,

ki delavcev misli vsak dan preplavi.

 

Jaz nastavljam se soncu,

njihovo delo počasi približuje se koncu,

a dan odhaja,

ko končno končajo,

sonce zahaja.

 

Tako domov so odšli,

z bornimi upi in sanjami,

življenje ne bo lažje postalo.

v glavi jim bo še dolgo bučalo.

 

Ela Velikonja, 9. B

************************